Balzamična kisla jabolčna omaka 100g

Peter Patajac, lastnik idilične kraške gostilne Ruj, pred leti nagrajen s titulo Delov kuhar leta poleg kuhanja ustvarja tudi, lahko bi rekli sestavine za kuho. To so presežki, ki jim ni para. Nama se je zdel kot usojen. Namreč pri svoji kuhi se zaveda pomembnosti kakovosti sestavin, za vsakim njegovim izdelekom pa stoji čudovita zgodba, da hrana z njo kar zaživi in mami.  

Peter Patajac se je lotil teh dovršenih izdelkov predvsem iz nostalgije in sentimentalnosti. Ima namreč zelo simpatične spomine iz mladosti na okuse, vonjave, ki pa so danes žal izginili s polic. Pogreša domače, pristne mojstrovine iz preteklosti. Tako se je najprej odločil jih obuditi ljubiteljsko, kasneje pa jih je želel podeliti tudi z drugimi.

To je prav poseben izdelek, za katerega na prvi pogled težko izbereš pravi izraz: je omaka, sirup, marmelada? Peter ga uradno poimenuje Balzamična kisla jabolčna omaka.

Marsikoga bo po okusu spominjala na zadnje čase tako popularen balzamični kis (aceto balsamico), pa vendar Peter lepo razloži razlike med njima: no, najprej seveda, da je kis iz grozdja, omaka pa iz jabolk. Pri pripravi balzamičnega kisa najprej stisnejo grozdje, zakuhajo mošt in ga potem zakisajo, gostoto pa pridobivajo s staranjem. Rujeva omaka pa vsebuje naravno kislost in sladkobo. Zgosti jo z reduciranjem, se pravi s kuhanjem, vendar s kuhanjem na drveh, kar je povsem drugače od kuhanja na plinskem štedilniku.  

 

Peter za približno 8 litrov balzamične omake vkuhava 100 litrov jabolčnega soka in zelo impresiven je podatek, da se v kozarčku Balzamične jabolčne omake, kot jo lahko kupite pri nas, »skriva« 15 kilogramov jabolk. 

Idejo za omako je dobil v Bosni, kjer so jabolka ravno tako vkuhavali, vendar so tam to počeli ne toliko zaradi kulinaričnih užitkov, kot v prvi vrsti zaradi zdravja. Namreč omako so radi dajali otrokom na tešče, starejši so jo jedli za zniževanje holesterola v krvi zelo prav pa je prišla tudi pozimi ob vnetjih grla. Vročo krpo so prepojili z omako, jo zavili okrog vratu in menda je povlekla ven vse slabo.

 

 

 

Omaka preprosto nima roka trajanja (na embalaži je samo zaradi zakonskih predpisov). Omako, ki je ne porabijo sproti, dajo v lesene sode, kjer počiva. Starejša ko je, boljša je.

 

 

Peter pravi, da se odlično poda k mesu, ribam in sladicam.

Oljčno olje je njen najboljši spremljevalec.

Petrov prijatelj jo je zamenjal za sladkor, pravi da si zjutraj v skodelico natrese kosmiče, jogurt in žlico omake in da ga ni boljšega. Tako je zajtrk brez dodanega sladkorja in umetnih dodatkov.